Act 14 | SloKJV | STEP | Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi poganov, verovala.

Acts 14

14. Poglavje

1 Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi poganov, verovala. 2 Toda neverni Judje so razvneli pogane in hudobno vplivali na njihovo mišljenje proti bratom. 3 Ostala sta torej dolgo časa in pogumno govorila v Gospodu, ki je dal pričevanje k besedi svoje milosti in zagotovil, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži. 4 Vendar ^{▼▼[Leta Gospodovega 46.]} je bila množica iz mesta razdeljena; del je držal z Judi, del pa z apostoli. 5 In ko je bil storjen napad, ki so ga sprožili tako pogani kakor tudi Judje s svojimi vladarji, da z njima kruto ravnajo in da ju kamnajo, 6 sta bila o tem obveščena in pobegnila v Listro in Derbo, mesti v Likaoniji in k področju, ki leži naokoli 7 in tam oznanjala evangelij.

8 In v Listri je sedel neki mož, nemočen v svojih stopalih, pohabljen že od maternice svoje matere, ki nikoli ni hodil. 9 Isti je slišal Pavla govoriti. Ta je neomajno zrl vanj in zaznavajoč, da je imel vero, da bi bil ozdravljen, 10 je z močnim glasom rekel: „Stopi ^{▼▼[Stopi…: Bezae Codex Cantabrigiensis dodaja: „Tebi pravim: ‚V imenu Jezusa Kristusa stopi pokonci na svoja stopala in hodi.‘“ In nemudoma je hodil, takoj poskočil in hodil]} pokonci na svoja stopala.“ In poskočil je in hodil. 11 In ko je množica videla kaj je Pavel storil, so povzdignili svoje glasove, rekoč v likaonskem jeziku: „K nam dol sta prišla bogova v človeški podobi.“ 12 In Barnaba so imenovali Jupitra, ^{▼▼[Zevsa.]} Pavla pa Merkurja, ^{▼▼[Hermesa.]} ker je bil glavni govornik. 13 Potem je Jupitrov ^{▼▼[Zevsov.]} svečenik, ki je bil pred njihovim mestom, k velikim vratom privedel vola in vence in želel z množico opraviti žrtvovanje. 14 Nakar, ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta razparala svoja oblačila in stekla med množico, vzklikajoč 15 in govoreč: „Možje, zakaj počnete te stvari? Tudi midva sva z vami človeka podobnih strasti in oznanjava vam, da naj bi se od teh ničevosti obrnili k živemu Bogu, ^f ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse stvari, ki so v njih, 16 ^g ki je v prejšnjih časih prenašal vse narode, da hodijo po svojih lastnih poteh. 17 Vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ker je delal dobro in nam dajal dež z neba ter rodovitna obdobja in naša srca napolnjeval s hrano in veseljem.“ 18 In s temi besedami sta komaj zadržala množico, da jima ni opravila žrtvovanja.

19 In tja so prišli neki Judje iz Antiohije in Ikónija, ki so pregovorili množico ^h in ko so kamnali Pavla, so ga izvlekli iz mesta, ker so mislili, da je bil mrtev. 20 Vendar, ko so ga obkrožili učenci, je vstal ter prišel v mesto in naslednji dan z Barnabom odšel v Derbo. 21 In ko sta temu mestu oznanila evangelij ter mnoge učila, ^{▼▼mnoge učila: gr. naredila veliko učencev.} sta se ponovno vrnila v Listro in v Ikónij in Antiohijo 22 ter krepila duše učencev in jih spodbujala, naj nadaljujejo v veri in da moramo skozi veliko stisko vstopiti v Božje kraljestvo. 23 In ko sta jim v vsaki cerkvi odredila starešine ter molila s postom, sta jih priporočila Gospodu, kateremu so verovali. 24 In potem, ko sta prepotovala skozi vso Pizidijo, sta prišla v Pamfilijo. 25 In ko sta besedo oznanila v Pergi, sta odšla dol v Atálejo 26 in od tam sta odjadrala v Antiohijo, od koder sta bila priporočena Božji milosti za delo, ki sta ga izvršila. 27 In ko sta prišla in so skupaj zbrali cerkev, sta jim ponovila vse, kar je Bog z njima storil in kako je odprl vrata vere k poganom. 28 In tam sta z učenci ostala dolgo časa.